Lesnica - zgodba bosonogega otroka

Jaz, Maja. Nedeljski otrok. Sonce v raku. Luna v strelcu. Barva modra. Čas poletni. Način radovedni. Nikoli po glavni cesti. Vedno malo po svoje. S spoštovanjem Življenja .... in z ljubeznijo do lesa.

Ta se je začela na lokalni tržnici pri stojnici strojno izdelanih, tankih lesenih žlic. Žlica se je prehitro obrabila in zlomila. A me postavila pred izziv. Si lahko boljšo leseno žlico izdelam kar sama? V dedkovi zaprašeni delavnici sem našla pretežko sekiro, veliko tnalo, vegasto žago, kladivo, topa starinska dleta, brusni papir in kos dišečega borovega lesa. Brez poškodb in z veliko začetniških napak, sem slavnostno dvignila svoj prvi izdelek. In stopila na novo pot. Počasi, korak za korakom sem se učila o karakteristikah lesa, orodju za optimalno izdelavo in zaščito končnega izdelka. Žlice, vilice, nožki, zajemalke, nakladalke, ... so postajale vse bolj dovršene. Pri oblikovanju sem rada zavila vstran in se prepustila šepetu lesa. Vse več zancev in prijateljev si je zaželelo unikatnih in posebej zanje izdelanih lesenčkov. In ti zdaj stojijo pred vami. Dajte jim priložnost. Odprite jim vrata svojega doma!