Barbara Gašperlin od nekdaj rada dela z rokami. In rada dela konkretne stvari. Najraje s šivanko, sukancem in šivalnim strojem. Stvari, ki jih lahko komu pokažeš, oblečeš, nosiš.

S šivanjem se je srečala že zelo zgodaj. Pri petih letih je dobila svoj prvi šivani stroj. Najprej je šivala za punčke, že v sedmem razredu osnovne šole pa je sešila prvi par hlač. "Hlače, ki so mi bile všeč, so bile predrage in mi jih mama ni hotela kupiti, pa sem jih izdelala sama," se svojih šivalnih začetkov spominja 34-letna Gorenjka, ki si je sešila tudi maturantsko obleko. Samosvojo in unikatno. Model, ki se ga drži še danes.

Kako se zaprisežena šivilja znajde v fizikalnih vodah

In čeprav je že vse od otroštva zapisana šivanju, jo je študijska pot popeljala v povsem drugo smer. Smer fizike. Seveda si je želela študirati na fakulteti za oblikovanje tekstilij, a so jo starši prepričali, naj raje izbere kaj bolj konkretnega, nekaj, kjer bo služba zagotovljena in plača zadovoljiva, šiva pa tako ali tako lahko tudi v prostem času. Tako se je odločila za študij fizike, smer merilna tehnika – matematika in fizika sta ji šli kar dobro dobro od rok – in nekaj časa je celo uživala v svojem delu.

Plusi in minusi dela na svojem

Kmalu, že oktobra leta 2010, je odprla popoldanski s. p. Šivala je bolj zaradi relaksacije, to je bila nekakšna sprostitev po naporni službi. In ko so se konec leta 2011 v službi razmere začele nagibati v napačno smer, se je od fizike poslovila in šla na svoje. Januarja 2012 je odprla svoje podjetje in mu nadela ime Barbina šivalnica. Te odločitve ni nikoli obžalovala, čeprav delo doma in delo zase ne prinaša samo plusov, pač pa tudi marsikateri minus.

"Največji minus je, da pravzaprav vse dneve delaš. Vsi mislijo, da lahko, če si doma, postoriš še kopico drugih opravil, ampak ni tako. Čeprav sem doma, sem v resnici v službi. Pogrešam menjavo okolja, občutek, da greš res v službo in družbo," priznava Gašperlinova, ki ima kot mama treh malčkov, devetletne Mete, šestletnega Tineta in dve in pol letne Sare, tudi v "prostem" času več kot polne roke dela.

Seveda pa imata njena delavnica in samostojno podjetje tudi svetle plati. "Imaš pregled nad vsem, kar delaš, veš, koliko dobiš in koliko daš. In delaš tisto, kar rad počneš," pravi.

Več zanimanja za fantovska oblačila

Največ zanimanja, več kot polovica, so deležna otroška oblačila, vedno več pa je tudi zanimanja za odrasla. Zanimivo je, da gredo bolj kot dekliška za med fantovska oblačila.

"Največ izdelam 'baggy' hlač iz džinsa in puloverjev s kapuco za fantke. Oblačila morajo biti živih barv in imeti dodatke," pravi. Ti so pravzaprav tudi njen zaščitni znak.

Blago kupuje na slovenskem in nemškem trgu. Najraje bi ga seveda na domačem, a ugotavlja, da bližnje podjetje, kjer kupuje blago, nima ravno izbire všečnih vzorcev. Tako je enobarvno blago slovensko, pisano pa iz tujine.

Moč Facebooka je neverjetna

Ugotovila je, da svoje izdelke najlažje promovira na Facebooku, ki je brezplačen in ima velik doseg, poleg tega s številom všečkov najlažje preveri zanimanje za posamezen kroj. To ji pomaga razbrati, kateri model oblačil je za trg zanimiv ter ga je vredno izdelovati v večjem številu, kateri pa ne. Prav prek Facebooka je prišla tudi v stik s trgovinami, s katerimi danes redno sodeluje.

Ambicij ji ne manjka

Dela in ambicij ji ne manjka. "Želim si razširiti prostor," pravi. Rada bi imela delavnico s prodajnim delom, nekakšen salon, kjer lahko hkrati delaš in razstavljaš, kak dodatni kos opreme več in seveda dodatno delovno silo. "Za pomoč in družbo," pravi. Te dni bi ji ta prišla še posebej prav. Pustni kostumi vseh mogočih oblik se ne bodo izdelali sami …